Dogodki

Katero igro igraš?

Ena knjiga za vse čase

Knjiga, ki govori o psiholoških igrah, je namenjena vsem, ki se ukvarjate z ljudmi, predvsem pa s psihoterapevtskim, študijsko psihoterapevtskim, svetovalnim delom, psihologom, socialnim delavcem, svetovalcem, učiteljem, vzgojitelje in , vodji različnih organizacijskih ravni. Prvi slovenski prevod knjige Erica Berna: Games People Play, ki jo je prevedel Martin Bertok, TSTA psihoterapevt, je obenem prvi prevod katerekoli Bernove knjige v slovenščino.

O knjigi

Transakcijska analiza ( TA ) je teorija osebnosti, interpersonalne sistemskosti in aplikativna psihoterapija za vzpodbujanje osebnostne rasti in  spremembe. Kot psihoterapevtska, psihološka in socialno vedenjska teorija predstavlja celovit znanstveno-humanistični pristop. Njen utemeljitelj, ameriški psihiater Eric Berne, je transakcijsko analitično hermeneutiko ob neki priložnosti opredelil kot »predobra, da bi bila samo za bolne« in jo s tem dodatno naznačil  tudi kot socialno prevencijsko in ne izključno kot klinično tretmansko. Njen razvoj, katerega začetki sežejo v 60. leta prejšnjega stoletja, je v tej meri najbrž presegel vsa pričakovanja svojega ustanovitelja že za časa njegovega življenja.

V sodobni evropski psihoterapevtski misli in praksi je TA prisotna v 33. strokovnih združenjih (Vključno z EAP-European association for psychotherapy) in več kot tridesetih  državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Ericu Bernu dolgujemo izredno jasno in pronicljivo teorijo osebnosti, komunikacije, psihopatologije in predvsem učinkovit psihoterapevtski pristop, ki omogoča terapijo klinično zapletenih stanj .

Knjiga, ki je pred vami, je doslej presegla 5 milijonov prodanih izvodov tudi za to, ker ni namenjena le strokovnemu bralcu, temveč vsem radovednežem, ki želijo bolje razumeti dogajanje v medčloveških odnosih in jih izboljšati.

Psihološke igre so pred-zavedni načini komuniciranja, s katerimi si vedno znova zagrenimo predstavo o sebi in so-ljudeh. Če je psihoanaliza podala osnovni vpogled v psiho dinamiko nevroz, nam je Berne nevrozo nazorno osvetlil tudi kot vrsto medčloveških odnosov, s katerimi si jo lahko drug drugemu »pomagamo« vzdrževati in krepiti.

Katero igro igraš? je vprašanje, ki ga je avtor s tem svojim delom na izviren način zastavil bralcem že v več kot petnajstih - tokrat že tretjič tudi v našem, slovenskem jeziku. http://www.ipta.si/knjigarna-ipta.html

OTROCI, MLADOSTNIKI IN NJIHOVO DOŽIVLJANJE KRIZNE SITUACIJE

V času, ko spremljamo informacije o širjenju virusa, dobivamo napotke o samozaščiti, smo podvrženi različnim ukrepom, ki naše življenje postavljajo v nove, drugačne okvire, se mi zdi pomembno, da smo pozorni tudi na doživljanje otrok, mladostnikov.

Tudi otroci in mladostniki spremljajo dogajanja in se na mnogih korakih soočajo s tem, da se v okolju in družbi dogaja nekaj resnega. Potrebujejo informacije – če jih nimajo, jih iščejo sami. Iz slišanega in videnega si ustvarjajo svoje predstave. Tukaj vidim pomembno vlogo staršev, morebiti tudi drugih odraslih, s katerimi so otroci in mladostniki v stiku, da se z njimi pogovarjamo: kaj je koronavirus, kaj se dogaja v družbi, zakaj so takšni ukrepi, in da preverite, kaj že sami vedo in kje dobivajo informacije. Če informacij ne bodo imeli zadosti, jih bodo iskali – med vrstniki, po spletu. Veliko prispevkov je na socialnih omrežjih, ki pa so – lahko čisto ok, lahko so zastrašujoči, lahko izničujoči problematiko in brezbrižni. Pomembno je, da otroci, mladostniki dobijo realne informacije – tudi od nas, odraslih, ne le iz medijev. Ne rabimo katastrofizirati (prepoudarjati najbolj črne scenarije) ali ne olepšavati (da zmanjšujemo pomen). V medijih lahko najdemo prispevke, ki so prilagojeni otrokom, mladim, zapisani na njim razumljiv način ali vsebujejo tudi napotke za starše (npr. Časoris).

(Nekatere) otroke je strah: strah za bližnje, domače, strah za sebe. Lahko se sprašujejo, če bodo zboleli, morda umrli sami ali kaj, če bodo zboleli (umrli) starši, stari starši. Pomembno se mi zdi, da vedo, da o svojih strahovih, lahko tudi strašnih predstavah in skrbeh lahko spregovorijo z vami, starši.

Če spregovorijo – preden jih skušate potolažiti, jim prisluhnite in skušajte uvideti, kako oni doživljajo vso situacijo. Včasih je največ vredno, da se izrazijo in so slišani - že s tem se stiska vsaj nekoliko zmanjša. (Žal) je življenjsko tako, da jim v tem času negotovosti ne moremo zagotoviti, da bo vse v redu ali da se njim oz. njihovim bližnjim nič ne bo zgodilo. Čisto v redu je, da jim poveste, da tudi vi nimate odgovorov, da ste tudi vi negotovi, zaskrbljeni.

Verjamem, da so tovrstni pogovori težki, a otrokom je – če imajo te skrbi – veliko lažje, če se s kom pogovorijo kot pa da 'tuhtajo' sami v sebi.

Otrok ni potrebno strašiti ali 'vrtati' v njih, temveč jim pustite prostor, da povedo, kaj vedo, kako doživljajo situacijo. Če jim prisluhnete, vas lahko pozitivno presenetijo in boste slišali, da imajo realne predstave, da razumejo odgovornosti in da poznajo načine, kako shajati s krizo oz. biti v njej.

V odgovor za zaskrbljenosti (da bi zboleli, umrli) - pa tudi sicer - otrokom in mladostnikom predstavite, da največ zase in svoje bližnje lahko poskrbijo, da pazijo na vse napotke v zvezi s higieno, da se ne družijo z drugimi vrstniki, ljudmi. Da so bili vsi ukrepi, vključno z zaprtjem vrtcev in šol, namenjeni temu, da se ljudi zaščiti – tako njih same, njihove domače, širšo skupnost. Da tisti, ki v državi vodijo dejavnosti in sprejemajo ukrepe, vedo, kaj delajo in to počnejo v dobro vseh nas – naj v teh ukrepih začutijo varnost.

Vsekakor pa velja – naj se ne vrti vse okoli koronavirusa.

Najverjetneje boste nekateri od vas s svojimi otroki (bistveno) več, kot običajno – izkoristite ta čas, da ste skupaj, da se družite: pojdite na sprehod v naravo, igrajte se družabne igre, kaj ustvarjajte, brcajte žogo, poiščite si dejavnosti, ki so všeč vam in otrokom in počnite jih skupaj; otroke vključite v vsakodnevne opravke: super bo, če vam pomagajo pri kuhanju ali pri kakšnem opravku na vrtu.

Tudi 'šola na daljavo' in šolske obveznosti doma so pomembna zapolnitev časa, misli, in prevzemanja odgovornosti zase.

Utečen vsakdanji urnik – da si kar določite ure, kdaj boste delali za šolo, kdaj boste zunaj, kdaj je 'prosti čas' in čas za elektronske naprave (ki naj bo omejen) – predstavlja rutino in daje otrokom (in odraslim) občutek varnosti, ki je v negotovem času velikega pomena.

V prvi vrsti pa – bodimo otrokom zgled. Otroci nas opazijo, če vsake pol ure spremljamo aktualno dogajanja po spletnih portalih. Tudi za nas, odrasle se mi zdi čisto ok, če si določimo čas v dnevu (1x, 2x), ko se informiramo, in da nismo tudi mi ves čas – 'stand by in on line'.

Vzemite pa si tudi čas, da poskrbite zase in za svojo stabilnost, da se usmerite vase, v svoje doživljanje, najdete sogovornika.

Ker ukrepi utegnejo trajati nekaj časa – nam utegne biti težko 'biti notri', biti večino časa z družinskimi člani, fizično odrezani od drugih. Utegne se pojavljati več konfliktov – razumimo drug drugega, da smo vsi v nekem specifičnem, napetem vzdušju. Prisluhnimo si. Pogovarjajmo se.

Otroci, mladi (in tudi mi) utegnemo pogrešati širša druženja, srečevanja. Tukaj si sposojam misel kolega psihoterapevta, ki je za ta čas izoliranosti zapisal, da manjko družbenih in širših odnosov (kar zna biti na daljši rok stresno in obremenjujoče) lahko nadomestimo z dvigom kvalitete naših družinskih odnosov in povezanosti. Temu verjamem.

Želim vam, da v tej krizni situaciji najdete tudi tisti košček miru in morebiti kakšne nove priložnosti, ki vam bodo pomagale skozi težko obdobje.

Srečno! Marec, 2020

Nives Košir Maček

SPOŠTOVANI OBISKOVALCI-KE Društva ODSTIRANJA

Glede na vso trenutno dogajanjev zvezi s Corona virusom COVID-19 in intervencijskimi ukrepi za zaščito našega in vašega zdravja,

Vas  obveščamo da v tem času NE dogovarjamo in izvajamo:

terapevtskih srečanj v živo,

organizacijo izobraževanj, izvedbo delavnic za osebnostno rast

ter izvajanje skupinskega terapevtskega ali svetovalnega dela

ter supervizije v živo

 

Dosegljivi smo /bomo preko e- linije / preko  Skypa, Go To Meeting, Zoom

V tem času je izjemno pomembno da se zaščitite pred morebitno okužbo in verjamem da so vsi ukrepi na mestu!

Pomembno je tudi, da ostanemo povezani in na zvezi ob teh preizkušnjah, ki narekujejo drugačne odzive in delovanje, kot smo jih vajeni!

Želimo vam, da ostanete zdravi z  najboljšimi željami za vas, vaše bližnje in da ostanemo povezani !

 

Društvo ODSTIRANJA

Irena Fras, predsednica                                                                                                               Slovenj Gradec, 15.3.2020

 


Tematsko predavanje »Osebnostna rast s pomočjo transakcijske analize«

Datum: Četrtek, 13.2.2020 ob 16. uri

Predavanje bo potekalo: Medgeneracijski center Koroška

Predavateljica: Irena Fras Univ. dipl. soc. del., specializantka Transakcijsko Analitične Psihoterapije in predsednica društva Odstiranja

Na poti skozi življenje se srečujemo z različnimi psihičnimi stiskami in težavami. Učimo in spreminjamo se vse življenje, zato je v vsakem življenjskem obdobju možno, da si s spremembami svojega mišljenja, čustvovanja in/ali vedenja olajšamo svojo življenjsko situacijo.

Transakcijska analiza je teorija osebnosti in sistematična psihoterapija za osebnostno rast in spremembo.

Kot teorija osebnosti nam prikaže psihološko strukturo človeka. Pri tem uporablja tri delni model imenovan model ego stanj. Ta model nam tudi pomaga razumeti kako ljudje funkcioniramo in izražamo osebnost skozi mišljenje, čustvovanje in vedenje.

Odstiranje.si uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki.Če bi radi izvedeli več o piškotkih, si preberite tekst tukaj!.

Sprejemem piškotke te spletne strani!

EU Cookie Directive Module Information