Izobraževanja

Alegorične perspektive na razsvetljenstvo in razvojno teorijo Pamele Levin

Gledano s stališča razvojne teorije Pamele Levin TSTA-P ( The cycle of development 1982)* se je človeštvo prebudilo iz mračnjaštva srednjega veka v času in z dogodki razsvetljenstva v Parizu, v drugi polovici 18. stoletja.

Razvojno obdobje dojenčka in malo več po prvem letu običajnega življenja otroka, se naravno usmerja vse bolj v razmišljanje. Princip ugodja od primarnih potreb se začne umikati otrokovi radovednosti. Predhodni dve razvojni fazi Being in Doing sta in bosta ob tem še vedno prisotni kot človekovi običajni lastnosti. Lahko bi rekli da se ni spremenilo nič, le dodalo se je neko novo obdobje naklonjeno raziskovanju, radovednosti otroškemu tuhtanju in spontanemu mišljenju. Odrasli, kot ga razume E. Berne v Odraslem funkcionalnega modela in v O2 v O1 svojega celostnega modela osebnosti.

Razsvetljenstvo je prineslo človeški družbi zlasti zahodni, marsikaj. Danes ga pretežno označujemo kot gibanje v katerem so sodelovali fiziki, matematiki, filozofi in umetniki in tudi politiki. V neki perspektivi razumljivejši Otroku bi lahko rekli temu obdobju Čas oziroma gibanje zdravega razuma… .

Če nisi bil označen za tesnega sodelavca s hudičem in družbeno marginaliziran, si se lahko ukvarjal z najbolj nenavadnimi stvarmi. Izumil si lahko na primer Parni, kasneje celo Pralni stroj na elektriko. Če bi cerkvene dogme ne bile tedaj zgodovinsko prebite z razumom istočasno kot se je meščanstvo in del kmetov uprlo plemstvu in cerkvi tistega časa, je malo verjetno, da bi moderni ljudje dobivali vsak mesec račun za elektriko. Vprašanja, ki je stopilo po mojem mnenju v ospredje z razsvetljenstvom- Thinking faza, razvoja naše evropske civilizacije in širše, je postalo KAKO nekaj deluje, pa če gre za stvari ali za ljudi. Otrok se v tej fazi usposobi za pojmovno sporazumevanje s starši in pri tem uporablja besede. Govoriti začne tako, da izraža svoje razmišljanje in ne le posamezne stvari, zunanje in notranje. Na primer LAČEN, ATA, MUCA ipd. V razviti fazi Thinking-a se pojavijo tudi prva vprašanja, zlasti če otrok ne razume kar mu je povedano. Na primer »Mami kaj je to priden?

Vendar je v primerjavah med posameznim otokom in nekim družbenim procesom tudi nekaj velikih razlik. Otrok namreč v osnovi svoje osebnosti nima samo destruktivnih ampak vzgonska samoohranitvena nagnjenja. Še vedno je Princ, ali Princesa in to želi ostati . Človeška družba pa ima potencial samo destrukcije, tudi takšne hitre kot je nuklearni spopad. Gre za svojevrstno grožnjo, ki prihaja od istega subjekta- družbe kot take in družbe kot celote.

Večina družin ima dovolj Odraslega na zalogi, da lahko vzgaja in skrbi za otroka. (Tako je namreč človeštvo obstalo in se razvijalo tisočletja…). Zato je večina otrok v vsaki generaciji zrastla in prerasla predhodno generacijo. To razvojno razsvetljenstvo, ki se dogaja v otrokovi družini, večinoma naleti na odobravanje-družbo starševskega funkcionalnega Odraslega, čeprav to ne pomeni, da gre nujno vse brez zapletov. Pravico-biti razumljen, ki jo izražajo mnogi naši pacienti in svetovanci si otrok pridobi oziroma pričakuje zahvaljujoč svojim potencialom, ki so prišli na dan prvič v tem preteklem obdobju njegovega ali njenega življenja. V Večini družin se pred otrokom ne govori vsega in tudi prepire starša pred otrokom skrivata oziroma prikrivata vsaj do neke mere. V družinah tako postanejo tako nekatere teme undiscussible with the child.. . O čem se sme skupaj s starši pogovarjati (misliti) in o čem ne, je stvar vsakokratne družinske folklore, čeprav tudi te izkazujejo nekaj obrazcev, ki jih lahko vidimo pri svojih pacientih. Gouldingova identificirana prepoved Dont think! tako po svoji razvojni kategoriji ni nujno smrtonosna, saj so problemi rešljivi z ustreznimi simbiozami z drugače skriptiranimi partnerji do uporabe njihovega Odraslega 2 v Odraslem 1.

Otrok tako kot človek na sploh potrebuje Pamet in njeno uporabo kolikor gre gre… . To čemur večinoma danes pravimo znanost, je rdeča nit tako skozi filološko, kot skozi filogenetsko perspektivo razvoja. Sodobni izumi in spoznanja, od pralnega stroja, da zapletenega dobro delujočega računalniškega programa so dosežki razsvetljenskih dogodkov osemnajstega stoletja in vsakokratne otrokove raziskovalne, radovednostne, radostne in neredko vzhičene spontanosti nad odkritjem kako oče vžge avto ali mama zna skuhati kosilo… .

Tako psihologija, kot tudi psihoterapija ne slovita po svojih napovedih, ki bi izhajale iz njunih epistemologij in znanj, nam Pamela Levin kot modelno možnost ponuja svojo pri otroku prepoznano 4 stopnjo razvoja otroka: Identiteta. Šele v tej predhodni fazi , se je otrok naučil vprašati kdo in kaj.

Faza identitete je zasuk k sebi in zato vsebuje tudi dobro mero primarnega narcizma neredko tudi narcisističnih potez pri otroku.

O tem, da je sodobna družba s svojo vzgojnico liberalizma različnih oblik in modelov prav tako predominantno označena z svojim narcisističnim značajem, ki ga lahko povzamemo Vse z enega on pa zase. Čeprav nam kljub takšni družbeno črtni in tudi motenjski strukturi tu in tam grozi tudi samouničenje, postopno ali hitro, pri otroku ni nujno da gredo stvari predaleč, zlasti če tega starša experimentalnega narcisiszma otroka ne občudujeta preveč.

Kdo sem in kdo so drugi. V tem obdobju otrok išče in prvič potrebuje svoje Ideale in se utegne začeti spraševati kaj bo ko odraste, ali na to imeti pripravljen odgovor.

Kdo smo in kdo smo postali v globalnem svetu komunikacij je vprašanje, ki ga moderni človek še nima izoblikovano in tudi odgovor na koncu mora najti vsakdo vsak sebi, sicer, mu ga bodo prej ali slej našli drugi. Po Pamelinih razvojnih korakih nas, tako kot pripadnike človeštva v veliki meri izziva razvojno obdobje, ko bomo potrebovali večjo zavest, da smo človeštvo in ne le posameznik, skupina ali država. Kako praktično pa to zavest uporabiti za odgovor Kdo smo in kam gremo , pa v tem članku počasi zmanjkuje prostora.

*Pam Levin-Landheer

Transactional Analysis Journal, vol. 12, 2: pp. 129-139. , First Published Apr 1, 1982.

Martin Bertok-TSTA-P Ljubljana, 2.2.2020

ŽALOST

Žalost je eno od štirih osnovnih avetntičnih čustev; aktivira se v raznolikih procesih žalovanja. Navezuje se na izgubo nekoga ali nečesa, na kar je bila oseba navezana oz. je bilo to zanjo pomembno. Žalost v procesu žalovanja pomaga, da se soočimo z izgubo in da 'se naredi prostor' za nove navezave.

Hkrati pa je žalost lahko tudi reketno (ali sekundarno) čustvo, ki nadomešča avtentično čustvovanje in je bilo razvito v otroštvu v 'ekonomiji strouka', le tej pa služi tudi v sedanjosti.

V celostnem modelu avtentično čustvo žalosti izhaja iz Ot v integriranem O1 (Ot v O1). Je skladno z življenjsko situacijo, dogajanjem okoli le te ali doživljanjem posameznika v odnosu do situacije. Posameznik iz Ot v O1 zaznava žalost; v S v O1 se zaveda vrednote oz. izgube; O2 v O1 pa razume intrapsihočno ter ekstrapsihočno dogajanje in posameznika usmerja k temu, da zmore poskrbeti za svoje potrebe (na OK način, na OK mestu, na OK prostoru, )

Reketna žalost izhaja iz Ot1 v celostnem modelu. V Ot1 so v času aktiviranja reketne žalosti aktivna vsa 3 podstanja tega egostanja, in sicer: v Ot2 v Ot1 se zbudi čustvo in -predvsem-nezaveden spomin; v O v Ot1 je 'otrok' povezal dogajanje v sedanjosti s preteklimi izkustvi; v S v Ot1 pa se aktivira vrednostna pozicija do čustvovanja (lahko si žalosten/na, ne smeš se jeziti, če boš jokal/a, bodo drugi bolj sočutni do tebe…).

Z uporabo funkcionalnega modela v avtentični žalosti nastopa svobodni Ot, ki naslavlja negujočega S (oboje izhaja iz OK dela osebnosti). V reketni žalosti se nahaja žalost v prilagojenem Ot, ki se je preadaptiral na osnovi zgodnjih izkušenj s pomembnimi drugimi. Problem reketne žalosti (kot tudi ostalih reketnih čustev) je, da ima izterjevalski značaj in da od sebe ali drugih »pričakuje« skriptni odziv, ki potrjuje ne-ok življenjsko pozicijo posameznika. Problem žalosti kot reketnega čustva je v tem, da reketno čustvo žalosti posamezniku ne zagotavlja ustreznih informacij - kaj se dogaja z njim, kaj potrebuje – posameznika ne vodi, da usmerja svoja čutenja/izražanja/ravnanja v efektivno smer ali reševanje problema. Reketna žalost namesto tega deluje samoohranjujoče in vzdržujejo žalostno naravnanost (tesnobo, depresijo…). V funkcionalnem modelu potemtakem tudi nagovarja druge, da z njim/njo ravnajo skladno s skriptom posameznika (potrjujejo položaj žrtve, preganjalca, reševalca v igrah…).

Nives Košir Maček, Specializantka Transakcijsko Analitične Psihoterapije

 

Literatura:

- E. Berne: Transakcijska analiza v psihoterapiji

- T. Tilney: Dictionary of Transactional Analysis

- M. Widdowson: Transactional Analysis fo Depresion

Razvoj transakcijske analize v Sloveniji

Pred profesionalno obdobje

Najprej so bile knjige

Prihod transakcijske analize v Slovenijo se je pričel že v času, ko je bila naša država integrativni del zadnje Jugoslavije. Ta relativno velika državna tvorba , ki je imela notranji trg in prosto gibanje prebivalstva po šestih republikah in dvema avtonomnima pokrajinama je bila dokaj propustna tudi do izmenjav številnih idej, ki so se porajala tako na vzhodnem, kot zahodnem delu povojno organiziranih političnih in znanstveno kulturni blokov. Največje mestno žarišče in obenem njeno glavno mesto Beograd je bil s strani tujih strokovnjakov s področja psihoterapije tudi najbolj obiskana metropola. Zato ne preseneča, da o prvih vzpostavljenih delovnih stikih med tedanjo domačo intelektualno humanistično stroko in transakcijskimi analitiki zahoda, tako ameriškimi kot evropskimi ,priča prevod knjige Dr Erica Berna Games people play * ter knjiga Prof. Dr. Josipa Bergerja » Tretji starš: nove smeri skupinske psihoterapije** v kateri je prav transakcijski analizi v pregledu tedanjih humanističnih psihoterapij namenjeno izpostavljeno poglavje, ter le leto kasneje Oba literarna dela, sta bila dosegljiva in našla svojo pot do slovenskega zainteresiranega bralca in tudi na nekatere katedre humanističnih fakultet v Ljubljani, kot dopolnilna literatura drugim humanističnim strokovnim virom.

Transakcijska analiza je prišla iz zahoda

Čeprav je bilo predhodni zgodovinski kontekst pomembno navesti tudi za boljše razumevanje tega, da so v Slovenijo v tedanjih pogojih prvi delno ali v celoti educirani psihoterapevti in učitelji transakcijske analize sprva prihajali večinoma prav iz Beograda, njihov poučevalni jezik pa je bil srbščina, je pri tem potrebno poudariti, da je transakcijska analiza kot pretežno verbalna psihoterapija izvorno predvsem dinamična tvorba angleškega, predvsem ameriškega in angleškega jezika. Podobno kot danes seje v tem jezikovnem območju prav tam nahajal strokovni potencial, ki je imela izvoren vpliv na pojav in razvijanje le te tudi v širšem kulturno znanstvenem kontekstu tedanja države.

Prve večdnevne transakcijsko analitične delavnice v Sloveniji je v tedanjem zainteresiranem slovenskem prostoru izvajala Dipl. psih. Stanka Gavrić , ki je dokaj številne med nami do navdušila za nadaljnje kasnejše tudi formalne profesionalne transakcijsko analitične edukacije. Ob izteku osemdesetih let, so bile slovenskim študentom dosegljive tudi delavnice različnih transakcijskih analitikov in evropskega iz ZDA prostora v različnih krajih tedanje države. Pri tem velja omeniti prezentacijske delavnice Johna Southgatha TSTA-P, Inna Stewarta TSTA-p Georga Cohlriserja TSTA-P in drugih učiteljev TA. Pomembno vzpodbudo nadaljnjemu razvoju predstavlja tudi kongres svetovne TA asociacije ITAA leta 1988 v Zagrebu, kjer so nekateri tedanji napredni študenti TA dobili svojo prvo priložnost za pristop k diplomskemu procesu in ustreznemu formalno strokovnemu nazivu za diplomiranega transakcijskega analitika CTA (Certified Transactional Anayst).

Med pomembnejšimi TA strokovnjaki iz tujine, ki so tako ali drugače pustili svoj edukativni pečat v tem delu slovenskega intelektualnega prostora v devetdesetih letih na generacije transakcijske analize v njeni psihoterapevtski aplikaciji pri študirajočih v Sloveniji bi na vidnejše mesto izpostavili Mary Cox TSTA-P, tedanjo predsednico Evropske TA organizacije in njej sledečega predsednika Johna Parra PTSTA-P, kasneje tudi Richarda G. Erskina TSTA-P, Nelly Micholt TSTA-P in Julie Hay TSTA-OE.

V Sloveniji je med leti 1985-1990 imela pomembno vlogo pri facilitiranju novih psihoterapevtskih znanj tudi tedanja Poletna šola psihologov, ki jo je organizacijsko vodil Dipl. psih. Prof. Bernard Stritih. Na ta pol spontana poletna srečanje so prihajali strokovnjaki iz različnih psihoterapij iz tujine, a tudi domačih delavnic je bilo nekaj . Pri tem so predstavljali in demonstrirali svoja psihoterapevtska pristopanja, raziskovanja in praktične delavniške procese, med njimi tudi transakcijsko analitične.

Zasluge k temu zgodnjemu umeščanju transakcijsko analitične misli pa v kontekstu časa gredo tudi Dipl. psih. Tilki Krenovi dipl. psih Branetu Martinoviču in Dipl. psih. Leonu lojku in drugim, ki so z lastnimi delavnicami širili kroge poznavanja transakcijsko analitičnih osnov.

Poleg transakcijsko analitičnih so v Slovenijo in tedanji dosegljiv prostor sosednjih republik prihajali v Slovenijo tudi delno ali v celoti formirani profesionalni psihoterapevti predvsem iz Geštalta, Bioenergetike, družinske Kemplerjeve, Sistemske in nekaj tudi iz hipno terapevtskih krogov kibernetične psihoterapije, katera je deloma tudi izšla iz transakcijske analize (G. Barnes TSTA-P).

V pogledu za nazaj, tako lahko ugotovimo,, da nas je zlasti v drugi polovici osemdesetih let z nekaj zamude zajel prvi zlati val nekaterih humanistično in eksistencialistično orientiranih psihoterapij, ki je svojo vitalnost na področju psihoterapije najprej pokazal v šestdesetih in sedemdesetih letih v Združenih državah Amerike in na to, bolj kot hkrati, postopoma še v širšem evropskem intelektualnem prostoru.

Ob iztekanju osemdesetih let se je tako zaključevalo pomembno pred profesionalno obdobje umeščanja transakcijsko analitične psihoterapije tudi v sicer poklicno še nedefiniran intelektualno dejavni prostor pri čemer je bila v ospredju motivacija zainteresiranih za svojo osebnostno rast in raziskovanje po umeščanju novih znanj v svojo primerno stroko.

Profesionalno obdobje

Za razvoj formalne edukacije iz transakcijske analize je pomembno tudi da se je leta 1988 pričel prvi formalno edukacijski program, ki ga je vodila PTSTA-P Tijana Mandič s svojim asistentom Dr. Zoranom Milivojevičem.

Čeprav krajše obdobje vojne začasno prekinilo formalno edukacijo v Sloveniji ni je iz organizacijskega konteksta stroke pomembno tudi to, da se je tedanja Jugoslovanska TA organizacija (JUTA) zaradi notranjih bojev in nesoglasij samo izključila iz EATA (European association for transactional analysis). To distanciranje, od centralne povezujoče strokovne organizacije je deloma prizadelo tudi Slovenske edukativne razmere vendar se je z ustanovitvijo Slovenskega društva za transakcijsko analizo SLOVENTA (1995)*** vzpostavila neposredna in kontinuirana aktivna povezanost z razvojem transakcijske analize v evropskem prostoru in nekoliko kasneje tudi z domačo razvijajočo se psihoterapevtsko stroko, zlati tisti njen del v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP), v kateri je prisotna od njenih ustanovnih časov preloma tega tisočletja in tako tudi organizacijsko in strokovno vključena v Evropsko asociacijo za psihoterapijo (EAP) in njene trende poklicne profesionalnosti.

Od leta 1996 v Sloveniji poteka transakcijsko analitična edukacija v slovenskem jeziku. V večih edukacijskih centrih, ki sledijo profesionalnim standardom evropske in svetovne organiziranosti transakcijske analize tako sodobni študent mnogo udobneje zastavlja in lahko načrtuje svojo edukativno participacijo . K vidikom razvoja TA v Sloveniji, pa lahko prištejemo tudi nekatere prevode klasičnih pomembnejših transakcijsko analitičnih knjižnih del v naš vsakodnevni psihoterapevtski operativni jezik s povprečnim pacientom****.

Z vzpostavitvijo formalnih ravni edukacije v devetdesetih letih, pa se je, podobno kot pri drugih psihoterapevtskih pristopih v slovenskem kulturno-znanstvenem prostoru pri študentih povečevala motivacija k dokončnemu profesionalnemu oblikovanju strokovne identitete. Sodobni študent psihoterapije, tako poleg svoje osebnostne rasti in uporabnosti v svoji primarni stroki praviloma aspirira tudi k svoji psihoterapevtski (diplomski) profesionalnosti, ki kot takšna sicer še bolj ali manj aktivno čaka na zakonsko dorečenost domače zakonodaje in s tem delu usodo z drugimi profesionalno organiziranimi psihoterapijami v sodobnem psihoterapevtskem edukativnem in delovnem prostoru.

Dodatna razvojna perspektiva na prisotnost transakcijske analize v njeni psihoterapevtsko aplikativni obliki je vidna v njenem povezovanju z domačim strokovnim prostorom, ki je do ustanovitve SKZP deloval predvsem modalitetno povsem avtonomno. To obdobje vrtičkov, se je uspešno preseglo pred dvema desetletjema z združenjem večine pristopov v Evropsko organizacijo za psihoterapijo preko sodelovanja in poenotenja nekaterih ključnih standardov poklicnosti, ki jih predvideva Strasbourška deklaracija o psihoterapiji***, ki predvideva psihoterapevta in psihoterapijo kot samostojni od drugih disciplin formalno neodvisen poklic.

Zaradi svoje konceptualne širokosti, ki omogoča delno uporabo TA idej tudi izven psihoterapevtskega delovnega konteksta lahko merimo razvitost naše ožje stroke tudi po tem, v kakšni meri je transakcijo analitična profesionalnost posameznikov usmerjena na druge-ne psihoterapevtske ravni uporabe, na primer v organizacijah, edukaciji in svetovanju.. Tudi na teh aplikativnih področjih najdemo v Sloveniji že dlje časa prisotno tudi transakcijsko analitične ideje in pristopanja, vendar organizacijski edukativni potenciali stroke ostajajo predvsem vezani, na občasne prihode strokovnjakov iz drugih držav.

V perspektivah opredeljevanja razvoja transakcije analize in predvsem transakcijsko analitične aplikacije bi spregledali pomembno in do pacienta/klienta osrednjo perspektivo razvojnosti, če nebi dovolj poudarili, da je bila in ostaja slovenska transakcijska analiza interaktivna tudi in morda predvsem v pogledu strokovno trendih konceptualnih in idejnih premikov v moderni TA.

Čeprav je v osmedemdestih in delno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja tudi pri slovenskem TA praktiku prevladovala predvsem Klasična transakcijska analiza z behevioralnimi in nekaterimi psihodinamičnimi poudarki (glej Widowson M. ****) in atributi po zgledu na primer Anglije in nekaterih drugih držav in narodov, pri nas ni prišlo do razvoja specifičnih učnih centrov ali metodik dela, ki bi imele le določeno TA-šolsko pripadnost. ali konceptiko aplikativnega dela, -denimo Šola zgodnje odločitve, Kateksis ali katera druga.

S teh vidikov lahko govorimo predvsem o kontinuiranem eklektično integrativnem razvoju domače transakcijske analize katera spremlja in na katero delujejo relevantni zasuki na platformah teoretičnega, idejnega in etičnega dela ustanovitelja Transakcijske analize Erica Berna etiki. V določeni meri so vsi transakcijsko analitično strokovno-trendni vali , ki so vplivali v preteklih dvajsetih do petindvajsetih letih na teoretično in aplikativno transakcijsko analizo v Sloveniji so na primer psihodinamična (Carlo Moiso TSTAP in C. Novellino TSTAP) in nekateri kasnejši pripadniki psihodinamske TA šole , ki so vlagali svoje napore v integracijo TA konceptike z delom teoretikov objektnih odnosov, na primer ( Mary Cox TSTA P idr. ) .

Tudi pojav vpliva integrativne transakcije analize (Erikine R. TSTA-P gre v Slovenskih razmerah razumeti kot pomembno trendov TA (pod) šolo oziroma in obenem razlikovati z do malega morja integrativnih psihoterapij, ki označujejo enega od splošnih trendov v sodobni psihoterapiji, ne le transakcijsko analitičnega. Glede vstopa konstruktivistične in narativne interpretativne filozofije v corpus analitikum sodobnejše TA teorije in prakse, je gotovo tudi ta pustila nekatere prispevke domači stroki, ki pa v zadnjih letih pridobiva na relacijski dimenziji svojih raziskovanj. Zlasti relacijska transakcijsko analitična perspektiva (H.Hargarten, Bill Cornell, Charlotte Sills vsi TSTAP), je v sodobni evropski in tudi slovenski transakcijski analizi pustila morda najglobljo sled , saj je tudi edina, ki je vzpostavila svojo mednarodno organizacijo IARTA ( international Association for Relational Transactional analyis) s ciljem lažjega razvijanja lastnih premis izven splošnega eklektičnega prostora klasičnih in sodobnih trendov, ki jih sodobna transakcijska analiza premore.

Čeprav se zgornje trditve in opredelitve lahko zdijo preveč meritorne pri opisu slovenskega ožje strokovnega transakcijsko analitično organiziranega prostora, menimo, da so lahko dobro izhodišče za nadaljnjo diskusijo zainteresirani za sodobno identiteto transakcijske analize v Sloveniji.

Kratek pogled v nadaljnji razvoj TA pri nas

Povprečen sodoben študent vstopi v študij transakcijske analize s pričakovanjem da bi se je naučil, kar se da pravilno ali vsaj dobro. lahko pa se mu zgodi, da postane sokreator tega, kar se je učiti prišel in bog daj ostal učiti tudi izven včasih ozkih meja svoje vloge vsaj v delu, ki se nanaša na visoko etiko odnosnosti do sočloveka. Tako je razvoj transakcijske analize odvisen predvsem od tistih, ki v tem prostoru aktivno delujejo, kot študentje, učitelji in supervizorji in v ključni meri tudi od tega kar predstavlja sodobni transakcijsko analitični pacient, kateremu so v prvi vrsti napori transakcijskega psihoterapevta namenjeni.

Če se ozremo nazaj, se nam ni treba bati, da bi ne mogli upati tudi na dober nadaljnji razvoj psihoterapevtskega transakcijsko analitičnega načina razmišljanja, razumevanja , vrednotenja in psihoterapevtskega postopanja kot relevantnega do stisk modernega Slovenca in Slovenke, pa tudi vsakega drugega pripadnika te naše državniške narodno kulturne skupnosti. Iz povečane perspektive je slovenska transakcijska analiza zagotovo tudi dosežek in del modernih globalizacijskih tokov znanja vseh vrst nič manj psihoterapevtskega. Kako se bodo odrazili splošni trendi profesionalizacije, ki poučevanje in profesionalno formacijo vpredajo v akademsko sfero in ga tako v nekem smislu de naturalizirajo v njegovih tradicionalnih, dokazano uspešnih oblikah, zato je tudi v prihodnje predvsem upati v pluralen izobraževalni prostor, ki je sicer temelj tovrstnih edukativnih postulatov v Evropi. Prav tako, se bomo tudi v prihodnosti v Sloveniji soočali s pritiski po povečevanju števila psihoterapevtov in kvalitetno pripravo na temelje poklicnosti in njenih standardov. Nekateri mostovi sodobne slovenske psihoterapevtske stroke in njenih posameznih pristopov, pa so verjamem da dokončno postavljeni . Z akademskega vidika je tako psihoterapija vedno tudi specialistični študij, saj je izraz psihoterapije postal zajemnik različnih pristopanj k problemu osebnostne spremembe in kako jo facilitirati s psihoterapevtskim postopanjem v korist njenega sodobnega pacienta.

Martin Bertok

Učitelj in supervizor transakcijske Analize –psihoterapevtskih aplikacij

TSTA-P– Teacher and Supervisor of Transactional Analysis – Pshychotherapy applications

Univ. dipl.soc. , Dipl. psihoterapevt CTA-Psychotherapy

Prejemnik Evropske EAP in Slovenske  SKZP diploma za psihoterapijo

Član: ITAA International transactional analysis association

Evropske organizacije ze psihoterapijo EAP

Društva za logoterapijo Slovenije

Član društva Odstiranja

Opombe poglavja

* Koju igru igraš? Nolit Beograd 1980

**Treči roditelj: Novi pravci grupne psihoterapije Dr. Josip Berger Beograd zal Nolit Beograd 1986

*** Društvo SLOVENTA je bilo ustanovljeno leta 1995, naslednje leto (8.7.1996) pa postalo stalna članica Evropske organizacije za transakcijsko analizo . K ustanovitvi in zgodnjemu uspešnemu organizacijskemu delovanju društva so prispevali pomembna prizadevanja njegovi ustanovitveni člani (Dipl. Psih. Paj Nada, Bevc Cvetka, Tine in Mia Furlan in drugi vključno z piscem teh vrstic, ki je prevzel prvo predsedniško vlogo društva in prvo delegatsvo v strokovnih organih Evropske TA asociacije).

**** Katero Igro igraš? Ljubljana, Sinesis2007

Transakcijska analiza v psihoterapiji Ljubljana, Inštitut za psihoterapijo transakcijske analize

Ljubljana 2011

 

*****Transacional analysis 100 key points, Widdowson Mark, Routledge 2010

Odstiranje.si uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki.Če bi radi izvedeli več o piškotkih, si preberite tekst tukaj!.

Sprejemem piškotke te spletne strani!

EU Cookie Directive Module Information